Od trenutka, ko se zbudite, ste skoraj že kot v strelskem jarku - z vseh strani vas obstreljujejo moteči dejavniki. Neprebrana e-sporočila zabašejo vaš e-poštni predal, kopičijo se obvestila, v ozadju že utripa opomnik za sestanek, telefon prav neusmiljeno raztrga že tako napeto ozračje ... Obenem bi vaš malček želel dober zajtrk, še preden najde tiste nogavičke, in vaša boljša polovica si gotovo tudi želi in zasluži del vaše pozornosti, preden odkorakate delovnemu dnevu naproti ... Stres. Vaša pozornost in umirjenost sta v trenutku le še sladek daljnji sen.
Na prvi pogled se zdi koristno, da bi ves gnev, ves stres in pritiske »dali ven«. Verjetno pa ni treba posebej izpostaviti, da vsemu navkljub problem – ostane. In se ponovi. In ponavlja. Študije kažejo, da je stres nalezljivo čustvo. Kaj kmalu lahko vaš stres postane tudi stres nekoga drugega. Ta začaran krog ni dober za nikogar.

Takšna je realnost današnjega 24/7 sveta. Kako uspe drugim? Kako uspe nekaterim na pomembnih ključnih položajih, da se »upočasnijo« in osredotočijo, da sploh lahko funkcionirajo in sprejemajo premišljene odločitve? Če smo namreč v stresu, mnogo težje sprejemamo pomembne dolgoročne odločitve, saj so naše misli preveč zasedene oz. obremenjene z drugimi »skrbmi« oz. smo absolutno preveč pod vplivom stresa.
Kaj narediti?
Pozornost ali koncentracija je praksa samoopazovanja brez sodbe, s poudarkom na naših mislih in notranjih glasovih. V že pretečem tempu življenja pozornost omogoča, da očistimo um nereda, da se osredotočimo na tisto, kar je pomembno in kar šteje, in da smo lahko ustvarjalni. Steve Jobs je znan po svojih izvajanjih vaj za pozornost.
Ker so naša življenja napolnjena in zapolnjena s tehnologijo, z najrazličnejšimi izumi pandemije tehnoloških »svakojakih« izumov, ki so »nujno« in »neizogibno« potrebni za normalno življenje, posledično število motečih dejavnikov eksponentno narašča. S tem se je naša sposobnost, da se osredotočimo in umirimo, zmanjšala, vendar pa se potreba po jasnem razmišljanju, da bi zmogli kompleksne odločitve, ni. Bolj kot kdaj koli prej se moramo usposobiti, da bomo v celoti »prisotni«. Kar pa ni lahko. Ne obstajajo preprosti koraki, kako zaplavati v ocean mirnosti, pozornosti, prisotnosti.
Ko so vprašali Dalajlamo, kako razviti novo generacijo ljudi, ki bodo polni sočutja, ki bodo upoštevali drugega, je odgovoril, in verjamem, da je odgovor zaradi prvinske preprostosti marsikoga presenetil, da je treba razviti dnevno rutino samopazovanja, opazovanja svojih čustev, misli, hotenj (introspekcije).
Danes vedno več podjetij spodbuja prakse za dvig pozornosti, da bi izboljšali zdravje in odločanje njihovih voditeljev oz. zaposlenih. Velikan Google vsako leto v meditaciji trenira oz. izobrazi 2.000 inženirjev. Zato je pozornost eden od ključnih razlogov za Googlovo inovativno in harmonično kulturo. Vodilne svetovne korporacije zavedajoč se posledic ugriza tehnoloških pošasti in spremljajočega bombardirajočega napredka ponujajo svojim zaposlenim tečaje pozornosti – za umiritev, za koncentracijo, za izboljšanje produktivnosti. Za zdravje svojih zaposlenih! Le zdrav in zadovoljen delavec je dober delavec ... saj vemo, kako gre, kajne?
Kako se ob vseh obveznostih (sestankih, koordinacija 5 centrov po Sloveniji, izobraževanjih, ki jih vodim, urah osebnih treningov s svojimi strankami, vseh vadbenih terminih, ki jih imam, pripravah na konvencije, ženi in dveh majhnih otrokih,...) znajdem sam? Kaj delam? Kako ne dovolim, da se mi včasih »zmeša«?

mb6

Mislim, da se je treba zavedati, da se vse dogaja zdaj. Je samo zdaj. In sreča je lahko samo v zdaj. To čedalje bolj spoznavam. Zato je tako pomembno, da smo čim bolj prisotni v slehernem trenutku. Naša notranja umirjenost, sreča, zadovoljstvo, umirjenost s samim seboj in okoljem, ki nas obdaja, so naša odgovornost. Zato moramo s svojim delovanjem težiti k občutkom, ki prinašajo nam in posledično ljudem okoli nas mir, zadovoljstvo in sproščenost. Danes in vsak dan znova, je edini dan, ki šteje. Sami se odločamo, kako se bomo počutili. Ko se sprostimo in umirimo, spremenimo svoj pogled na določene stvari, spreminjamo svoje razmišljanje in delovanje v sedanjosti, ki pravzaprav veže nase boljše prihodnje scenarije in bolj zadovoljujoč ter miren jutri. To je zelo pomembno. Sam to imenujem osebni energijski ventili. Ob umirjenem, preudarnem, harmoničnem delovanju navznoter potrebujemo vsi kanale, ventile, preko katerih se odvečna negativna energija regenerira, očisti in sproži nov val navdiha in motivacije.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da stres samo ameriška podjetja stane približno 300.000.000.000 $ dolarjev na leto. V zadnjih tridesetih letih smo po samoocenah ljudi doživeli 18–23 % povečanje stresa. Kot so dokazale največje korporacije na svetu, kot sta Google ali General Mills, umirjenost, treniranje pozornosti zmanjšujeta raven stresa. Ključ do učinkovitega in uspešnega funkcioniranja v današnjem času je sposobnost integracije svoje glave s srcem. Nekoč je budistični menih izrekel močno resnico: "Najdaljše potovanje, ki se ga boste kadar koli lotili, je dolgo 45 centimetrov – in sicer vodi od glave do srca."

Najboljši čas, da začnete prakticirati umirjenost, vaje iz pozornosti, meditacijo ... katerokoli tehniko, s katero želite zaplavati v ocean mirnosti in pustiti za seboj čeri stresa, je sedaj. Ko bo umirjenost postala del vašega vsakdana, takorekoč rutina, se boste manj vznemirjali zaradi vsakodnevnih težavic in se dejansko osredotočili na tisto, kar je zares pomembno. Ko boste bolj umirjeni, boste tudi bolj pozorni, bolj učinkoviti, posledično seveda bolj uspešni in izpolnjeni. Vsekakor pa si zapomnite, da je osnova oz. pogoj za harmonijo oz. umirjenost preprosta sinergija med tremi dejavniki, to so gibanje (telesna aktivnost), uravnotežena prehrana in počitek. Nespoštovanje katerega koli od navedenih treh dejavnikov pomeni, da ste stresu že odprli vrata na stežaj ... Nespočiti, lačni oz. neustrezno prehranjeni ter neaktivni (brez življenjskega soka in energije, ki jo telesu da rekreacija) boste mnogo težje, če sploh, kljubovali stresnim dogodkom.