»Jaz točno vem, kako moje telo deluje, vem kakšna hrana mi odgovarja,« mi trdijo vse prevečkrat osebki ženskega spola.

»Jaz vem, kako treniram in vem, kaj je zame prav,« so veleumni zaključki opičjakov s puščico navzgor.

Resnici na ljubo, žal, same velike neumnosti!

Največkrat dekleta, žene, fantje, moški mislimo, da obvladamo oz. še več: prepričujemo sebe in druge, da točno vemo, kaj delamo. Ko s tako osebo kot osebni trener, motivator preživim nekaj časa in začnem spoznavati jedro resnice, se mi odpira veliko polje bedastih laži, ki se skrivajo za oceanom nesigurnosti in strahu.

Zakaj si lažemo iz dneva v dan, iz ure v uro in sami sebe prepričujemo, da smo čarovnki iz Oza in da se bo ta naša laž prelevila v našega princa?

Če samo preletim grmado nametanih laži, so najbolj svetle sledeče:

(#1) Shujšal/-a bom ali (trenutno aktualna) Z novim letom bom shujšal!

Laž? Ali resnica?

Po navadi pričnejo vsi hujšati tako, da najprej pojejo vse, kar je v hladilniku še ostalo (mogoče si kje pustijo zlato rezervo), nato pa pričnejo s čudnimi kombinacijami nežretja – hujšati. Če si samo zamislite in pogledate sebe in vase, kako grozna laž je to! Koliko milijonov ljudi teži konstantno za nekim shujšanim idealom, so pa vsi iz meseca v mesec, iz leta v leto vse bolj debeli in – vse bolj debeli. Pa ne govorim o tem, da se ti ljudje počutijo dobro, da imajo prijeten občutek v trebuhu, da se z lahkoto vstanejo in grejo spat ter si sami rečejo: »Saj se dobro počutim ...« Ne! Po navadi jim osnovne vitalne funkcije pričnejo odpovedovati in kazati znake slabšega delovanj. Iz leta v leto bolj je njihovo življenje oteženo, pesti jih vedno več tegob, a spremeni se – nič! Vsaj ne na bolje.

Kako je sploh možno, da trditev, ki je ne moremo izpeljati in se tega tudi zavedamo, sploh izrečemo? In kako je možno, da trditev, ki je ne moremo uresničiti, pričnemo celo izvajati?

Kot da smo na bojišču, imamo svoje vojake, ki so naši in so nam popolnoma predani in mi se vsega tega zavedamo, a jih ne glede na to pošljemo v gotovo smrt ... Ampak! Preden jih pošljemo tja, jim s popolnoma prepričljivim izrazom na obrazu zagotavljamo, da je to za njih najbolje in da bodo živeli še dolga leta – amen!

LAGATI1

Predstavljajte si ta obraz s polno nabasanimi usti »dobrot«, ki imajo prepričljiv videz neokusnega, in ta obraz s svojim glasom notranjosti si zagotavlja:

Tako je prav.

Dobro je.

Eh, saj je vseeno.

Saj bom shujšal – enkrat.

Tako mi paše.

Dobro se počutim.

Samo enkrat se živi.

... in še na tisoče »prikupnih« izgovorov, ki jih naumi človeška domišljija.

Vsaka čast tej domišljiji! Je neskončna!

Zakaj si lažeš in sploh ne misliš resno?

 

Jej, pij tako dalje in se ne obremenjuj, ker te tako ali tako vse tišči in še ni tako hudo. Imej se fino, kolikor se lahko imaš. Ne si povzročati nepotrebnega stresa in dodatnega zapravljanja denarja, kajti hujšanje, kot najbrž že sami veste, STANE! In je žal ali pa k sreči, dražje kot nehujšanje.

Kar pa je največ vredno: vsaj lagali si ne boste več.

 

(... več drugič – na debelo ...)